Vodja sekcije: mag. Gordana Ristin
Udeleženci sekcije: Aleksander Jakobčič, dr.Neža Pogorelčnik Vogrinc, Janez Starman, mag. Valerija Jelen Kosi
Udeleženci IV. sekcije so se strinjali, da so skoraj vsi gospodarski spori primerni za mediacijo. Kljub temu statistike kažejo, da je delež soglasij za mediacijo prav v gospodarskih sporih najnižji. Dolgotrajni postopki pomenijo “zamrznjena” sredstva in poslabšanje poslovnih odnosov, zato je bila razprava usmerjena v iskanje načinov, kako lahko mediacija pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju sporov. Udeleženci so se zavzeli za večjo uporabo mediacijskih klavzul v gospodarskih pogodbah ter za uvedbo obveznega informacijskega naroka v gospodarskih sporih, ki bi ga vodil mediator. Takšen pristop bi strankam omogočil, da se seznanijo z razlikami med sodnim postopkom in mediacijo. Izkušnje iz tujine kažejo, da tak ukrep pomembno poveča število mediacij in uspešnih dogovorov.
Glavne ugotovitve predavateljev
Mag. Gordana Ristin je poudarila pet tipov sporov, ki so posebej primerni za mediacijo: spori z negotovo pravno podlago, iz dolgoročnih poslovnih razmerij, tisti, ki zahtevajo hitro rešitev, kjer je pomembna zaupnost, ali pa je finančno stanje ene od strank negotovo.
Aleksander Jakobčič je poudaril, da lahko slabo upravljan konflikt v gospodarstvu, zlasti pri manjših podjetjih, hitro preraste v resno poslovno tveganje. Konflikti neposredno vplivajo na likvidnost, bilance in izgubo poslovnih priložnosti. Poudaril je, da so pogajanja ključna, a zahtevna veščina; zmotno prepričanje, da se “vsak zna pogajati”, pogosto vodi v dolgotrajne in drage spore. Mediacija zato predstavlja strukturiran okvir za pogajanja, kadar strankam primanjkuje pogajalskih spretnosti. Jakobčič je poudaril tudi naraščajočo vlogo mediatorjev in strokovnih pogajalcev, saj učinkovita pogajanja in mediacija krepita konkurenčnost podjetij ter prinašata konkretne finančne koristi.
Dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc je predstavila pravne učinke mediacije. Zastaranje zahtevka med mediacijo ne teče, prekluzivni rok pa se lahko podaljša. Mediacija je mogoča tudi v insolvenčnih postopkih in med tekom pravde, kjer postopek začasno miruje.
Janez Starman je poudaril, da ima mediacija tudi preventivni učinek. Postati bi morala del poslovne kulture, saj podjetjem omogoča, da svoje vire usmerjajo v razvoj namesto v spore. Vodstva podjetij naj od svojih pravnih svetovalcev pričakujejo tudi znanje o alternativnem reševanju sporov.
Mag. Valerija Jelen Kosi je izpostavila pomen mediacijskih klavzul v pogodbah. Te lahko stranke zavezujejo, da pred vložitvijo tožbe poskusijo spor rešiti z mediacijo. Takšna ureditev krepi poslovno zaupanje, varuje odnose in zmanjšuje stroške.
