Društvo mediatorjev Slovenije

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo organizirala prve Dneve mednarodnega zasebnega prava, ki so potekali 18. septembra 2025. Dogodek, ki se bo odvijal letno, je namenjen obravnavi aktualnih vprašanj mednarodnega zasebnega prava in razpravi o sodobnih izzivih na področju čezmejnega reševanja sporov.
Na prvem panelu je nastopil tudi Aleksander Jakobčič, predsednik DMS z naslovom Mediacija v čezmejnih gospodarskih sporih. Jakobčič je poudaril, da se to področje razvija ob sočasnem vplivu evropskih in globalnih pravnih instrumentov ter hitrih tehnoloških sprememb. Mediacija v Evropski uniji temelji na Direktivi 2008/52/ES, globalno pa okvir skušata oblikovati Singapurska konvencija (2019) in UNCITRAL-ov vzorčni zakon (2018). Sodna praksa v Angliji in Walesu (npr. Churchill 2023, DKH Retail 2024) potrjuje možnost obvezne mediacije, medtem ko je Indija z novim zakonom leta 2023 uvedla celovit sistem, vključno z registri mediatorjev in spletno mediacijo.
Ob tem se izpostavljajo trije ključni izzivi. Prvi je različno razumevanje pojma mediacije med jurisdikcijami in celo med strankami, kar lahko otežuje začetno fazo postopka. Drugi izziv je zaupnost, ki je temeljno načelo mediacije, a v praksi ni absolutna – denimo v primerih, kjer je treba preprečiti zlorabe ali goljufije. Tretji, vedno pomembnejši izziv pa je vpliv umetne inteligence. Ta ne deluje zgolj kot orodje za podporo mediatorjem (analiza dokumentov, urniki, povzetki sestankov), temveč vse pogosteje posega tudi v oblikovanje interesov strank. Platforme, kot so Smartsettle ONE ali Bot Mediation, že uporabljajo AI za napovedovanje dogovorov in facilitacijo pogajanj, medtem ko druga orodja pripravljajo pravne osnutke ali usmerjajo stranke skozi postopek.
To odpira večplastna vprašanja: ali mediacija še vedno ostaja avtonomen proces strank, če njihove interese deloma oblikuje algoritem? Kako zagotoviti zaupnost in varnost občutljivih informacij, ki jih obdelujejo AI sistemi? In kako preprečiti, da bi tehnologija spodkopala nevtralnost mediatorja? Praksa že pozna nekatere mejne primere – od zavajajočih trditev platforme DoNotPay do tveganja uporabe nepreverjenih pravnih citatov v generativnih AI sistemih.
Čezmejni gospodarski spori so zaradi kulturnih, jezikovnih in pravnih razlik že sami po sebi zahtevni. Tehnološki prelom pa jih še dodatno zapleta, saj prinaša vprašanje standardov, odgovornosti in etike. Mediator mora zato ob pravnem in gospodarskem razumevanju postopoma obvladovati tudi tehnologijo, ki oblikuje nove dinamike sporov. Če je bila največja odlika mediacije doslej njena fleksibilnost, bo v prihodnje najbrž ključna njena sposobnost povezati človeško avtonomijo, etična načela in umetno inteligenco v enoten, zaupanja vreden proces